V Sloveniji imamo kar nekaj kakovostnih proizvajalcev montažnih hiš, ki so se uveljavili tudi oziroma predvsem na zahtevnih tujih trgih. Večino svojih hiš namreč izvozijo v tujino, saj montažna gradnja pri nas še ni tako razširjena. Svojim kupcem, tako domačim kot tujim, ponujajo poleg tipskih hiš tudi hiše po »meri«.
Montažna gradnja je v primerjavi s klasično dolgo časa veljala za drugorazredno, v zadnjih letih pa se tudi pri nas vedno več ljudi odloča za postavitev montažnih hiš. Vzrok ni samo napredek, ki so ga dosegli proizvajalci montažnih hiš, ampak tudi sprememba v razmišljanju ljudi – ogromne zidane hiše, ki so jih tudi deset let ali celo več gradili zase in za svoje otroke, so potem, ko so se otroci odselili na svoje, ostale na pol prazne, stroški za vzdrževanje pa so bili kljub temu iz leta v leto večji.
Danes si želimo hitro in kakovostno zgrajeno hišo, ki bo zadovoljevala vse potrebe ene družine, hišo, ki bo dobro toplotno in zvočno izolirana, stroški za njeno vzdrževanje pa ne bodo vsako leto večji.
Montažna hiša je zgrajena veliko prej kot klasična. Če smo se odločili, da jo bomo kupili »na ključ«, jo bo proizvajalec dokončal v sorazmerno kratkem času, v približno treh mesecih. Sicer pa bo na že pripravljeni temeljni plošči »pod streho« v nekaj dneh, dokončno »sestavljena« pa približno v dveh tednih (v tej fazi gradnje seveda v hiši še niso izdelani tlaki, inštalacije, centralno ogrevanje in druga zaključna obrtniška dela).
Malostenski sistem montažne gradnje, kakršen je bil razširjen še pred dobrimi petnajstimi leti, je danes zamenjal velikostenski sistem. Elementi (stene) so običajno dolgi od osem do dvanajst metrov, debeli od 20 do 28 centimetrov, vmesni prostor je izoliran z mineralno ali kameno volno, pa tudi z naravnimi materiali, kot so odpadni papir (celulozna izolacija), kokos, ovčja volna in podobno. Velikostenski elementi imajo že vgrajena (in finalno obdelana) okna, na zunanji strani je skoraj gotova tudi že fasadna obloga (zaključni sloj pride na vrsto na samem gradbišču). Z notranje strani so velikostenski elementi običajno obdelani z mavčno vlaknasto oblogo ali lesenim opažem. Pri tem je treba poudariti, da so materiali, ki so vgrajeni v montažno hišo, ekološko sprejemljivi in zdravju neškodljivi, večino jih je mogoče tudi reciklirati.
Pri načrtovanju montažne hiše je treba v okviru inštalacij posebno pozornost nameniti centralnemu ogrevanju. Načrt za centralno ogrevanje določa prostor za kotlovnico, rezervoar za gorivo in za dimnik. Dimnik poteka skozi vse etaže hiše in seveda skozi streho, kar mora proizvajalec montažne hiše upoštevati že pri izdelavi stropov in strehe. S tem je namreč povezana tudi izbira ogrevalnega sistema oziroma način ogrevanja (kurilno olje, plin …). Za ogrevanje montažne hiše porabimo malo energije, kar pomeni, da bistveno manj onesnažujemo okolje. Sicer pa je za montažne hiše zelo primerno talno ogrevanje, pa tudi stensko ogrevanje, ki pri nas še ni razširjeno (stenskemu ogrevanju v prid govorita dobra toplotna izolacija zunanjih sten in majhna toplotna akumulacija). Večina se še vedno najraje odloči za ogrevanje z radiatorji v kombinaciji s talnim ogrevanjem.
Da je hiša dobro prezračevana, proizvajalci poskrbijo tudi tako, da v stene že v proizvodnji vgradijo ustrezne prezračevalne cevi. Seveda mora biti vse to predvideno že v samem projektu hiše. Takšen način prezračevanja je uporaben predvsem, če smo se odločili, da bomo hišo ogrevali s toplim zrakom, prezračevalne cevi pa lahko uporabimo tudi za hlajenje hiše.
Montažna hiša nima masivnih zidov, saj je sestavljena iz lahkih elementov, ki jih naredijo že v tovarni. Teža montažne hiše je tako lahko tudi do petkrat manjša od klasično grajene hiše. Ob morebitnem potresu je zato potresna sila na hišo precej manjša, kar pomeni, da so montažne hiše potresno varnejši objekti. Ker imajo lažjo konstrukcijo, jih je mogoče postaviti tudi na bolj zahtevnih oziroma slabo nosilnih zemljiščih.
Marsikdo meni, da so montažne hiše zaradi materialov, ki so vgrajeni, bolj ogrožene zaradi požarov kot klasično grajene hiše, vendar to ni res. Les, ki kot material prevladuje v montažnih hišah, je sicer gorljiv, toda v primerjavi z betonom in jeklom prevzema večje požarne obremenitve, kar pomeni, da kasneje popusti. Les je tudi dodatno obložen z eno ali več mavčnimi ploščami – ena zagotavlja polurno ognjevarnost, dve plošči debeline deset milimetrov pa že enourno ognjevarnost. Največjo stopnjo protipožarne zaščite imajo po zagotovilih proizvajalcev tiste montažne hiše, pri katerih je nosilna konstrukcija iz jeklenih nosilcev in ne iz lesenih. Osnovna konstrukcija je tako negorljiva. Proti ognju je seveda odporna tudi toplotna izolacija.
Montažne hiše imajo dolgo življenjsko dobo. Vgrajeni leseni deli so zaščiteni pred škodljivci, insekti, lesno gobo in proti požaru. Sama konstrukcija montažne hiše ob ustrezno vgrajenem suhem lesu ni zahtevna za vzdrževanje, saj je les ustrezno zaščiten tudi proti vlagi. Gradnja montažne hiše seveda ni tako preprosta, kot je morda videti na prvi pogled. Še zlasti, če hiše nismo kupili na ključ in smo se odločili, da bomo nekatera dela opravili sami oziroma s svojimi izvajalci. Odveč je poudarjati, da morajo biti ti strokovno usposobljeni, priporočljivo pa je dobiti še dodatno strokovno pomoč proizvajalca montažne hiše.
